JURČIČEV POHOD , 4. marec 2006
Najprej je bilo takole Vabilo.
Zadnje tri dni smo napeto spremljali vremensko napoved, ki se je v petek, dan pred odhodom spreminjala iz ure v uro. Napoved, da prihaja fronta z deževjem in močnim vetrom res ni vzpodbudna za organizatorje in pohodnike. Kljub vsemu smo se organizatorji na kriznem sestanku odločili, da se Jurčičevega pohoda udeležimo v vsakem vremenu in ni nam bilo žal.
Zbrali smo se ob 7h pred trgovino in počakali le nekaj minut. Na avtobusu, ki je pripeljal iz smeri Moravč, so že bili pohodniki, ki so vstopili pri Sokliču. Nekaj prijavljenih udeležencev se je ustrašilo slabega vremena, nekateri pa so se odločili šele v zadnjem trenutku. Skupaj 32 pohodnikov se nas je odpeljalo proti Višnji Gori.
Ob 8h smo bili na startu v Višnji Gori, prevzeli kartončke in veselo nadaljevali pot vkreber. Pot je bila zaradi odtaljenega snega precej mehka, spolzka in blatna, tako, da so pohodne palice prišle še kako prav. Pot nas je vodila mimo razvalin Starega gradu iz 11. stoletja, 
nato pa uro hoda do hotela na Polževem. Tam smo si odpočili ob spremljavi godbe in ponudbi čaja. Manjkalo pa ni tudi drugih dobrot.
Za nami je bilo 6 km poti, pred nami pa še 9 km, zato kar naprej, čez vasi in pobočja. Idiličnih prizorov nam ni manjkalo. Cerkvica Sv. Duh, breze, ...Ves čas je nebo grozilo s temnimi oblaki, vendar se je tu in tam odprlo okno iz neba in na nas je posijalo pomladansko sonce.
Postojanke med potjo so bile pogoste. Vsaka vas je pripravila svojo ponudbo, tako, da je pot minila prav hitro in prav nič ni bilo časa za osamljenost. Pot je bila precej obljudena, saj se je pohoda udeležilo nekaj tisoč pohodnikov.
Naš prvi cilj je bila vsekakor Muljava. Prvi člani ŠD Krti so prispeli do domačije že ob 10:30, zadnji po treh urah hoda ob 11h. Tam je sredi dvorišča plapolala naša oranžna zastava, tako da s prepoznavnostjo res nismo imeli težav.
Ob 11:30 smo se podali do našega pravega cilja – do izvira Krke. Tokrat je bila pot samo naša. Na 4 kilometski poti smo bili prijetno presenečeni nad lepoto in gostoljubnostjo v vasi Znojile.
Izvir Krke in Krška jama, ki je bila v času pohoda odprta in prosto dostopna za obiskovalce, nas je presenetila z urejenostjo. Ogledali smo si jamo, oprali blatne čevlje v Krki.
Le še lučaj nas je ločil do zadnje postaje – naše malice pri Podržajih na Gradičku.
Prijetno utrujeni, siti in dobre volje smo se le še vkrcali na avtobus, ki nas je čakal v bližini.
Domov smo prišli ob 16h.